Ob svetovnem dnevu maternih jezikov

Letošnjo poslanico Društva slovenskih pisateljev ob dnevu maternih jezikov je napisal Boris Pangerc, večkrat nagrajeni pesnik in pisatelj iz Doline pri Trstu. V zapisu je poudaril ljubezen do jezika in naroda, to pa je po njegovem mnenju najvišji izraz ljubezni do domovine. Ljubiti svoj materni jezik in narod ne pomeni sovražiti maternega jezika soseda in njegove narodnosti, je povedal.

Jezik je nekaj svetega

O pomembni vlogi slovenskih založb, ki delujejo izven slovenskih državnih mej, je spregovoril Matej Krajnc, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev in moderator dogodka. Nadia Roncelli iz založbe Mladika je pojasnila, da je poslanstvo njihove založbe utrjevanje slovenske biti in prednost slovenski besedi. Navezala se je na besede Borisa Pangerca o zgodovinski izkušnji fašizma, ko je bil slovenski jezik preganjan in prepovedan. »Zato smo v našem prostoru Slovencev v Italiji zelo občutljivi na problem ogroženosti jezika. Vseskozi delujemo v tem duhu. Jezik je svetinja, ki jo moramo čuvati in braniti.«

Vrednoti skrbi za najvišjo raven jezika ostajajo zvesti tudi pri izdaji revije, vseskozi pa si prizadevajo tudi za vzgojo mladih piscev, ki pa jih je iz leta v leto manj.

Bralce je treba vzgojiti

Ne le novih piscev, založbe skrbijo tudi za razvoj novih bralcev, je povedala Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska: »Pri nas posebno pozornost posvečamo tudi najmlajšim, saj izdajamo revijo Galeb, ki je namenjena šolarjem, v njej pa so poleg literarnih del tudi številne jezikovne naloge.  S tem nenenoma skrbimo tudi za razvoj slovenskega jezika.« 

Poleg tega je poudarila  tudi pomen ohranjanja in vrednotenja slovenskih narečij v Italiji: »V Benečiji so narečja živa in jih skušajo ohranjati tudi tako, da v njih pišejo. Na Tržaškem pa se dogaja, da tudi učitelji podpirajo uporabo narečja, saj iz narečja lažje prehajajo v slovenski knjižni jezik in se manj poslužujejo italijanskega jezika.«