ZTT vabi na 39. slovenski knjižni sejem

Založništvo tržaškega tiska bo tudi letos na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani predstavilo izjemne zgodbe, poglobljena razmišljanja in čarobno poezijo, ki so v zadnjem letu izšli v lepo oblikovanih knjigah za odrasle in otroke. 

Majda Artač Sturman v pesniški zbirki Strehe niza utrinke iz svojega vsakdana, s pozornim pogledom lovi svet in ljudi okrog sebe, ju ubesedi v najrazličnejših barvnih odtenkih in mamljivih vonjavah.

Na devinskem gradu gospoduje Deva, izbira si ženina, spreminja pričeske in ob vsaki priložnosti nadene novo obleko. Risoroman Deva iz Devina je sad sodelovanja med pesnikom Markom Kravosom, ilustratorjem in striparjem Jurijem Devetakom ter, v vlogi urednice, mladinsko pisateljico Mašo Ogrizek. 

Svojevrstna je tudi zgodba o princesi in princu v rezijanski pravljici Grad Bombavelo, ki pripoveduje o junaških dejanjih, čarobnih pomočnikih in, nenazadnje, o ljubezni. Knjiga je nastala v sodelovanju z Muzejem rezijanskih ljudi, Univerzo v Vidmu in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, uredniki so Roberto Dapit, Monika Kropej Telban in Luigia Negro, ilustracije pa je podpisala Andreja Gregorič.

Od konca poletja žanje izjemen uspeh avtorski prvenec Jerneja Ščeka z naslovom Kavarna Italija, v kateri najdemo izbor 26 poglobljenih pogovorov z imenitnimi in vidnimi italijanskimi intelektualci, ki so od leta 2020 izšli v Sobotni prilogi časopisa Delo. Gre za tehtno in refleksivno pisanje, ki vsebinsko teče esejistično, odpira problemske žile in razvozlava temelje sodobne problematike, od splošnih vprašanj humanizma, družbe, politike, duševnega zdravja, umetniške in duhovne kulture, do posameznih kulturnih in političnih razmerij med slovenskim in italijanskim svetom.

Na sejmu bo na voljo tudi sveže natisnjena in predvsem dolgo pričakovana nova izdaja uspešnice Kako lep je Trst Poljanke Dolhar in Erike Bezin. Gre za posodobljeno in razširjeno predelavo vodnika po Trstu in okolici, ki je prvič izšla pred 12 leti in je kljub dvema ponatisoma pred časom pošel. Tokratna izdaja prinaša veliko novosti: številne nove vsebine so izraz sprememb, ki so se zgodile v mestu v zadnjem desetletju, kot tudi drugačnih navad in želja obiskovalcev. V ospredju pa ostajajo sledi, ki so jih v preteklosti in jih še danes puščajo Slovenke in Slovenci v Trstu.

Na pobudo Martine Golob, nečakinje znanega slovenskega novinarja Jurija Gustinčiča, je pred poletjem izšla drobna knjižica spominov na zadnja leta, ki jih je skupaj preživela s svojim dedkom. Delo Zadnja leta Jurija Guštinčiča prinaša predvsem čustven opis njegovega življenja v Ljubljani, kamor se je novinar preselil po dolgoletni karieri na različnih dopisništvih v tujini ter na Primorskem, od koder izhajajo njuni skupni predniki.

Galebova zakladnica prinaša novo knjigo za najmlajše, to so prigode male Mare in njenega bratca Roka, ki sta jih v obliki stripa ustvarila Jurij Bobič (besedilo) in večkrat nagrajevani stripar in ilustrator David Krančan, za katerega je značilno mojstrsko preigravanje različnih slogov, ki jih prilagaja vsebini oziroma ciljni publiki. Mala Mara prinaša enostavne zgodbe iz vsakdanjega življenja otroka. Malega bralca bolj kot z besedo nagovarja s preprosto, a hkrati dovršeno risbo, v kateri otrok lahko dobi dodatno spodbudo za pripovedovanje.

Mlajšemu bralstvu je namenjen tudi dvojezični priročnik za vzgojo v družbi brez nasilja z naslovom Srce na dlani / Il cuore in mano, ki sta ga uredili MoranaSossi in Tanja Škabar. Publikacija je sad petletnega dela, ki so ga učenke in učenci Osnovne šole Aloja Gradnika na Colu s pomočjo mentoric opravili v okviru projekta o promociji nenasilne komunikacije. V priročniku zbrano gradivo pa je odličen učno-vzgojni pripomoček, v katerem vsaka risba odpira prostor za debato, v kateri lahko obravnavamo vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, ljubezen in prizanesljivost. 

V delu Tržaški Slovenci – Zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti priznani geograf Milan Bufon nadaljuje in tudi zaključuje raziskavo o sobivanju, prepletanju in zlitju ljudi, kultur in jezikov na Tržaškem, ki jo je pričel v znanstveni monografiji Ethnos in topos (2020). Kot pravi avtor, v delu poskuša opisati razvojno parabolo Slovencev v Trstu, mestu, kjer je ta skupina prebivalstva tradicionalno predstavljala med tretjino in četrtino v njem živečih ljudi in ki se je ob koncu avstrijske dobe uveljavilo celo kot domovanje največje slovenske urbane skupnosti sploh. Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom – SLORI in v sozaložništvu Slovenske matice, Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in ZTT.

Na osrednjem knjižnem dogodku v Sloveniji bodo na voljo tudi številni letošnji ponatisi ZTT, med katerimi sta Mejna Reka Idrija Franca in Zorana Jerončiča ter pesniška zbirka Pingulauenca, ki je nie bluo / L'altalena che non c'era Andreine Trusgnach, ter dela, ki so nastale za tuji trg. Poleg Deve iz Devina v italijanščini (Duina di Duino e i tre eroi, prevod Patrizia Raveggi) in v nemščini (Deva aus Devin und drei Helden, prev. Ivana Kampuš), bo na voljo tudi dvojezična slovensko-nemška pesniška zbirka Aceta Mermolje Taschenalmanach / Žepni almanah (prev. Ivana Kampuš) in rezijanske Zverinice, pozdravljene – Bestioline, vi saluto AnjeŠtefan z ilustracijami Zvonka Čoha, v prevodu Patrizie Raveggi. Ob teh velja omeniti tudi publikacije o Narodnem domu, ki je letos doživela ponatis v italijanščini in je bila na novo objavljena tudi v angleščini.