Podpisano s srcem
Kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja
V knjigi, ki je nastajala v zadnjih dveh letih, v njej pa so zajeti izsledki več kot dvajsetletnega raziskovanja kamnarstva na Primorskem, obravnava pisec razvejeno rodbino kamnosekov Guštinov in njihova imenitna dela. Dejavnost kamnosekov iz te rodbine, ki izvira od Muhovih s Cola na Repentabru in se nadaljuje z rodovi Celanovih v Sežani, Grižah na Vrheh in na Opčinah, je izpričana v zadnjih dveh stoletjih.
Vsi kamnoseki so predstavljeni z natančnimi življenjepisnim podatki iz arhivskih virov, o nekaterih izmed njih pa je bilo zbrano in v knjigi zapisano tudi bogato ustno izročilo. Poleg tega so v knjigi navedeni osebni podatki o vseh osebah, katerih imena so ti kamnoseki vklesali v kamen (na portalih, nagrobnikih ipd.). Njihova kamnoseška dela so izčrpno navedena in podrobno opisana v katalogu.
Poleg osebnih zgodb kamnosekov in njihovih kamnoseških opusov so v knjigi predstavljene tudi splošnejše krajevne, stavbarske in stilne značilnosti ter kamnolomi na obravnavanih območjih. K razumljivosti in nazornosti knjige prispevajo številne fotografije kamnosekov in njihovih del ter slovarčka strokovnih in narečnih izrazov.
Ves prvi del knjige, z naslovno stranjo vred, je posvečen Repentabru. Predstavljeni so Tabor s cerkvijo in njegova zgodovina, vas Col s svojo arhitekturo in prebivalci skozi dvesto let, s poudarkom na colskih kamnarjih in njihovih kamnoseških izdelkih. Med njimi so prvič objavljena imena kamnosekov in kamnarjev Guštinov iz rodov Dežkovih in Muhovih na Colu pa tudi številnih drugih kamnarjev iz repentabrske občine. Posebej je razčlenjen in opisan kamnoseški stil repentabrskih kamnosekov in izčrpno so navedeni številni njihovi imenitni kamnoseški izdelki v repentabrskih vaseh in v širši okolici. Obsežno poglavje, dokumentirano z arhivskimi listinami in ustnim izročilom, podrobno obravnava zgodovino repentabrskih kamnolomov na obeh straneh meje. Nekaj poglavij govori tudi o kamnosekih na Opčinah.
Knjiga pomeni nov dosežek v seriji strokovnih in poljudnih del raziskovalca kamnite dediščine na Primorskem Božidarja Premrla. Njegov namen je obujati spomin na pozabljena imena teh pomembnih ustvarjalcev naše dediščine, popisati njihove življenjske opuse in s tem postopoma odpravljati veliko belo liso v zgodovini kamnarstva in kulture kamna na Primorskem od srednjega veka dalje. S to knjigo bodo številna doslej anonimna dela, ki so reprezentativne sestavine naše krajinske in kulturne identitete, dobila avtorsko ime in osebni izraz. Z njo želi pisec krepiti zavest o pomembnosti kamnarske tradicije, vrednosti in lepoti kamnite dediščine na Krasu, na Vrheh in v gornji Vipavski dolini ter prispevati k njenemu ohranjanju in varovanju.
Biografski podatki
Božidar Premrl se je rodil 3. februarja 1947 v Vipavi. Po šolanju na gimnaziji v Novi Gorici je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa je tam vpisal še magistrski študij na oddelku za etnologijo. Odtlej se že dobrega četrt stoletja posveča predvsem raziskovanju kamnite dediščine in njenih ustvarjalcev na celotnem območju Primorske, na obeh straneh meje med Slovenijo in Italijo. Pri tem se še posebej ukvarja z napisi v kamnu, kamnoseškimi in svetimi znamenji, s stavbami s skrilnato kritino in s stavbno zgodovino primorskih cerkva in zvonikov, s čimer posega tudi na področje umetnostne zgodovine.
Objavil je vrsto poljudnih in strokovnih člankov, knjig in knjižic s teh področij. Med pomembnejše naslove sodijo: Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov: Brkinov, Krasa in Istre, 2005; Turni, teri, lajblci, preslice. Zgodbe zvonikov s Krasa in okolice, 2007; Kladvo Pouleta Hadasovega. Kamnosek Pavel Puppis - Hadasov iz Tomaja in njegova dela, 2008; Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Brezovici in njena stavbna zgodovina, 2010; Briški teri. Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih, 2011; Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu, 2012; Volčji Grad – vas kamnarjev in portonov (v zborniku Volčji Grad, 2012); Cerkev sv. Jurija pri Taboru nad Bačem pri Materiji in njena zgodovina (v zborniku Cerkev sv. Jurija in Tabor med Brkini in Krasom, ki ga je tudi uredil 2012).
Za Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer je delal v zadnjem obdobju, je v letih 2003 in 2005 napisal dva elaborata o stavbah s skrilnato kritino z naslovom Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem in izvor gradiva zanjo.
Knjiga je naprodaj v slovenskih knjigarnah, v Tržaškem knjižnem središču in goriški Katoliški knjigarni ter na www.buca.si.
