Afera TKB

V tržaških vodilnih ustanovah so imeli Tržaško kreditno banko, ustanovljeno v Trstu leta 1957 v okviru novega upravnopolitičnega stanja, nastalega z Londonskim memorandumom, za tujek, ki ga je bilo treba trpeti, ker je na državni ravni dozorelo vsiljeno spoznanje, da je potrebno rešiti problem obstoja slovenske manjšine v Trstu  in deželi, ta pa je potrebovala »globalno« zaščito, to je priznanje pravic celotni »etnični« skupnosti, če si izposodimo terminologijo Memoranduma in poznejše Osimske pogodbe.

V knjigi nepozabnega Marka Waltritscha, ki jo je leta 1982 posvetil zgodovini slovenskih kreditnih zavodov na Goriškem, berem, da je Kmečka banka, ki je nastala leta 1909 in preživela fašistični raznarodovalni pritisk, leta 1946 zaman prosila zavezniško vojaško upravo za STO, da bi odprla podružnico v Trstu. Prošnjo so utemeljevali s koristjo slovenske manjšine in pa z dejstvom, da bi odprtje slovenske banke pomenilo uresničiti načela »gospodarske svobode«, ki so jo zavezniki obljubljali po vojni.

Žal so ob postopnem razvoju političnega vzdušja v evropskem duhu, ki je zadevalo tudi odnose s sosednjo Jugoslavijo, bili le redki tržaški predstavniki bolj dalekovidni, drugi pa niso skrivali svojega nasprotovanja do sredstev, ki bi slovenski manjšini omogočila širši manevrski prostor, ali pa so krivično podcenjevali nujnost rastoče mednarodne blagovne menjave in specifičnih pobud, tudi bančnega značaja, ki bi bile zasidrane v Trstu in deželi.

Knjiga je naprodaj v slovenskih knjigarnah, v Tržaškem knjižnem središču in goriški Katoliški knjigarni ter na www.buca.si.