Vseh sort starši in otroci

V knjigi je zbranih devet kratkih zgodb, napisanih v poetičnem jeziku, ki se spogleduje z magičnim realizmom. Osrednje sporočilo knjige je, da starši – ki so vedno odgovorni za svoj odnos z otrokom – lahko in včasih morajo spremeniti svoje ravnanje, če z njim ranijo otroka.

Pri tem je prvi korak uvid, kaj počnejo napak. Avtorica spodbuja k (samo)refleksiji tudi mlade bralce in njihove starše. Vsaka od zgodb se tako zaključi z vprašanji, ki izhajajoč iz konkretnih situacij odpirajo razmišljanje o univerzalnih občutjih kot so jeza, žalost, tekmovalnost, egocentričnost ipd.

Kratke zgodbe dopolnjujejo nežne in iščiščene ilustracije Anke Kočevar, ki nevsiljivo pripovedujejo svojo zgodbo ter ustvarjajo prostor za nove.

Programski odbor 38. Slovenskega knjižnega sejma je knjigo uvrstil med nominiranke za podelitev Velike nagrade slovenskega knjižnega sejma – Knjige leta.

»Na videz lahkotna forma razkriva kompleksnost odnosov odraščanja in starševstva. Skozi bogastvo pomenov in otroških lastnosti, kot so veselje do življenja, radovednost, sposobnost čudenja nad svetom, zavedanje, da so nepomembni predmeti lahko čudoviti ter želja po igri, domišljiji in ustvarjanju, se bralcu razpira čudovit svet.Starš otroka oblikuje in vpliva na to, kakšen človek bo postal, in obratno. Vendar imajo starši specifične odgovornosti, da otroku omogočijo zdrav razvoj. Kratke zgodbe so napisane tako, da na subtilen način vzpodbujajo razmišljanje o zaznavah in doživljanju sveta, o odnosih in čustvih v različnih družinah ter o odgovornostih, ki sodijo v odraslost. /…/ Pričujoče čudežne kratke zgodbe pa niso samo zgodbe, ampak lahko služijo tudi kot pripomoček za razvijanje abstraktnega mišljenja, razumevanju prispodob in simbolov.«
dr. Alja Stvarnik, zakonska in družinska terapevtka

»V pretanjeno napisanih kratkih zgodbah, polnih slikovitih opisov, pospremljenih s tankočutnimi ilustracijami Anke Kočevar, se na pot učenja in razvoja ne podajo zgolj otroci, temveč tudi (in predvsem) odrasli. Skupaj z njimi tako raziskujemo, kdaj poslušati in kdaj govoriti, kako se soočati s pretirano skrbjo in kdaj prositi za pomoč, kako se odzivati na jezo in žalost, kako ostati iskren, kaj narediti s pretirano tekmovalnostjo, kako izkazovati naklonjenost, kako se odzvati na zbadanje in kako prevzemati odgovornost za svoja dejanja.«
mag. Larisa Javernik, literarna kritičarka